Hrvaška Istra: Učka

Za že pravo jesensko pustolovščino je Marin Medak izbral izbral najvišje pogorje Istre, Učko, ki povezuje Istro in Kvarner. Učka in Velebit sta si podobna, le da je Učka nekoliko nižja in logistično bolj dostopna za pohodnike, gorske kolesarje in tekače.

Peš se je odpravil na dvodvedni pohod iz notranjosti prek najvišjega vrha Vojak in naravnega parka vse do Kvarnerja. 

Pot: Brgudac – Poklon – Vojak – Mala Učka – Petrebišća – Mošćenička Draga

V Brgudcu sem začel pozno zvečer in se v malo manj kot uri nočne hoje sprehodil do Korit. Tam sem ob Zartem planinskem domu prespal in se zgodaj zjutraj odpravil proti Poklonu.

Hoja po Čićariji ni najbolj zanimiv del te poti, a odpiral se je lep pogled na Učko. Na Poklonu, skozi katerega je bila nekoč speljana glavna cesta med Rijeko in Opatijo v Istro, sem se okrepčal z domačim višnjevim zavitkom in se odpravil na najvišji vrh Učke Vojak.

Ker je pihala burja, je bilo na vrhu kar mraz, a razgled, ki se je odpiral, je bil naravnost fantastičen. Videl sem Velebit, Kvarner, do Trsta, Julijske Alpe, Kamniško Savinjske Alpe in seveda celotno notranjost Istre. Ko se je sonce spuščalo, sem se spustil navzdol tudi jaz. 

Naslednji dan sem hodil po slemenu vse do izpred vrha Perun, ko sem zavil navzdol proti Petrebišću in se skozi idilično dolino sprehodil do Mošćeničke Drage.

Zanimivosti na poti

Vas Petrebišća je še posebno zanimiva, saj so jo v zadnjih letih volonterji društva Dragodid skoraj popolnoma restavrirali. Suhozidna gradnja je značilna za vso Istro (tudi slovenski del) in ravno na dan začetka moje poti, je UNESCO na pobudo Slovenije, Hrvaške, Cipra, Italija, Španije, Grčije, Švice in Španije suhozidno gradnjo uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ob poti pa so postavljene zanimive informativne table o staroslovanskih verovanjih.

Ker sem imel prevoz na izhodišče, sem začel v Brgudcu. Drugače bi začel v Lupoglavu, ki je z avtobusom povezan z Reko. Mošćenička Draga pa je dobro povezana z javnim prevozom tako do Pule kot do Reke.

Pot ni zahtevna in edini vzpon je od Poklona do najvišjega vrha Vojak na 1.400 metrov nadmorske višine. Celotna pot zahteva dva dni hoje, kar je skupaj približno 37 kilometrov. Ves trud je bil poplačan z izjemnim razgledom.

V iskanju prenošišča in okrepitve

Na Koritih je Planinarska kuća Korita, ki je odprta za vikende. Na Poklonu je Planinarski dom Poklon, ki je prav tako odprt za vikende in praznike. Tam se lahko okrepčate, vodo pa se dobi v vseh (opuščenih) vaseh po poti.

Sam sem spal v šotoru ob opuščenih hišah v Mali Učki, slabo uro hoje od Vojaka, kjer sem ob ruševini postavil šotor, da me je vsaj malo ščitila pred ostro burjo.

Oprema:

• Obutev: lahki pohodni čevlji.
• Obleke: zimska oblačila.
• Druga oprema: šotor, spalna vreča, podloga za spanje, pohodne palice, čelna svetilka, zemljevid, kompas, gorilnik, mobilni telefon, razkužilo za roke.