Mala avantura po Vipavski dolini

Na nove pustolovščine se je Marin Medak odpravil v Vipavsko dolino, rojstno pokrajino burje. Za tokratno avanturo je kanu pustil doma in se na reko Vipavo odpravil s supom. Ta je zaradi sedmih izvirov posebnost v evropskem merilu in je kot taka edina reka z deltastim izvirom v Evropi.

Drugi dan se je podal na krožno pešpot iz Ajdovščine. Z izvira Hublja se je dvignil do Otliškega okna in Kovka ter nato hodil po robu Gore. Z višine se je razprostiral čudovit pogled na samo dolino in kraje, ki jih je naslednji dan raziskoval s kolesom. Vipavski križ, Goče in še mnoge druge slikovite vasice, dajejo pokrajini poseben šarm.

Zaradi vsega tega, ter seveda tudi vinorodnih dobrot, Vipavska dolina velja za slovensko Toskano.

Veslanje po reki Vipavi

Reka Vipava ni najbolj poznana po veslanju, je pa zagotovo vredna dnevnega izleta. Prvi dan Male avanture sem s supom preveslal deset kilometrov. Zaradi povečanega vodotoka je bilo veslanje na trenutke kar adrenalinsko, a vredno dveh kopanj, ki so ju povzročile brzice.

Na reko sem vstopil na severovzhodni strani Dornberka, koordinate 45°53'36.2"N 13°44’35.1”E. Končal sem v Renčah tik po mostu. Vse skupaj približno 9 kilometrov. Zaradi velikega pretoka sem pot opravil v eni uri.

Na kaj biti pozoren

Struga ni najbolj vzdrževana in v vodi je kar nekaj dreves, ki po padavinah lahko predstavljajo pravo nevarnost. Vipava je lahko hitra reka. Toliko, da ne moreš veslati proti toku. Zaradi tega je treba dobro opazovati predse in se ob preprekah dobro pozicionirati, da te slučajno ne odnese v na pol potopljene veje. Za Dornberkom je hidroelektrarna Gradišče, pri kateri je treba biti pozoren, da ne prideš preblizu.

Samih zanimivosti kot takih na reki Vipavi ni. Je pa reka veliko bolj divja od pričakovanega. Drevesa, ki se skozi celotno pot dvigajo nad reko, ustvarijo zanimivo vzdušje.

Krožna pešpot nad Ajdovščino

Hoja po grebenu me od nekdaj fascinira. Nekaj posebnega je, ko pod seboj gledaš v praznino, pred teboj pa se razprostira čudovit pogled. To sem že doživel na Malih avanturah po Kraškem robu, Velebitu in čez Julijske Alpe. Pohod, ki sem ga naredil na Mali avanturi po Vipavski dolini, je bil še en tak biser. Krožna pot, ki je idealna za dnevni izlet, obide toliko zanimivih kotičkov, da na njej ni nikoli dolgčas.

Trasa

Pohod sem začel na izviru Hublja, kjer je tudi urejeno parkirišče. Možno je začeti že v Ajdovščini, a hoja po pločniku do izvira ni tako zanimiva. Tik pri izviru je hidroelektrarna in zato ni mogoče priti čisto blizu, a se že z mostu zelo lepo vidi slap. Od tod vodi dobro označena planinska pot proti Otliškem oknu. Ker sem bil na pohodu ravno na sončno spomladansko nedeljo, je bilo ob oknu precej gneče, a kljub temu je vredno ogleda. Z okna sem se vzpel na Sinji vrh, od tam pa po neoznačenih poteh proti vzletišču jadralnih padalcev ter se po robu vrnil nazaj proti zahodu ter se nato po drugi poti spustil do izhodišča.

Celotna pot je dolga nekaj več kot 13 kilometrov in ima 860 metrov vzpona. Primerna je za vsakogar z normalno kondicijo.

Zanimivosti na poti

Na Sinjem vrhu je izjemno dobra restavracija. Tako dobra, da je skoraj vedno potrebna rezervacija, ki pa se zelo splača. Ne samo, da je hrana izjemno dobra, razgled proti morju in vipavski dolini je še boljši. 

Teren, po katerem se hodi, imajo rade tudi kače (to je njihova domovina), zato je potrebno gledati pod noge.

Kolesarska pot po Vipavski dolini

Obisk Vipavske doline ne bi bil popoln, če se ne bi odpravil po njej tudi s kolesom. Majhnih cest, na katerih skoraj ni prometa, je več kot dovolj, da vsakdo najde svoj mir. Vožnja med vinogradi, stare kamnite vasi in čudovita narava, so naredili to turo prekrasno.

Trasa

Pot sem začel v Slapu in zavil proti Mančam. Pri Kodretih sem zapeljal v dolino reke Branice in se v vasi Spodnja Branica dvignil proti Šmarjam ter nato spustil do Velikih in Malih Žabelj. Na spustu do Velikih Žabelj se razprostira čudovit pogled na celotno Vipavsko dolino z nasprotne strani, kot sem jo dan prej občudoval z Otliškega okna in roba Gore. Sledil je kratek vzpon do Vipavskega Križa ter nato ravnina do Ajdovščine, kjer sem se prek Vrhpolja vrnil nazaj v Vipavo. Celotna pot je dolga približno 40 kilometrov.

Zanimivosti ob poti:

• Izvir Vipave - deltast izvir reke Vipave je edinstven v evropskem merilu.

• Vipavski Križ - biser Vipavske doline. To čudovito mestece pooseblja Vipavsko dolino. Tradicionalna arhitektura, vinske kleti, kamen, veliki oboki …

• Dolina reke Branice - čudovita cesta za kolesarjenje z lepim pogledom na Štanjel.

• V Ajdovščini si je nujno potrebno ogledati ostanke rimske utrdbe Castra ter prenovljen glavni mestni trg.

Navodila za pot.